Boštjan Miha Jambrek je filmski pedagog, publicist in mentor, ki se že vrsto let posveča poučevanju medijskih vsebin na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana ter razvoju inovativnih izobraževalnih programov predvsem za pedagoške delavce.

Začetki njegove filmsko-pedagoške dejavnosti segajo v leto 2006, ko je bil zaposlen kot programski direktor v Slovenske kinoteke. V tem času organiziral, pripravil in vodil mnoge odmevne nacionalne in mednarodne projekte, kot so polletna retropsektiva evropskega filma Euroteka, retrospektiva filmov Ernsta Lubitscha ter denimo kino koncert "Metropolis" z živo glasbeno spremljavo. V nacionalnem okviru je organiziral in vodil projekte kot so retrospektiva filmov Stanleya Kubricka in druge ključne dogodke v Slovenski kinoteki. Kot vodja programskega oddelka Slovenske kinoteke je v letih 2007 - 2011 sodeloval tudi z Zavodom za šolstvo pri načrtovanju uvajanja filmske vzgoje v gimnazijski kurikul. Njegov prispevek obsega predvsem načrtovanje vsebin, gradiv in predavanja, ki so zajemala širok spekter filmskih tem, kot so razumevanje filmske zgodovine, filmska fotografija, ikonična analiza filma, ter filmska kritika in analiza filma.

V okviru filmske publicistike pogosto odpira teme s področja filmske produkcije, estetike in razumevanje filma.  Med poljudnimi, strokovnimi in znanstvenimi besedili najdemo njimi najdemo članke, kot so "Izzivi za 21. stoletje", "Inovativni model integriranega mentorstva v filmski produkciji: poučevanje za ustvarjanje filma" ter "Onkraj razuma, ideje in politike". Je tudi avtor štrevilnih učbenikov in drugih pedagoških gradiv.

Poleg pedagoškega dela za delavce v vzgoji in izobraževanju je izvedel številne filmsko-produkcijske delavnice tudi za dijake in študente.

Po številnih publicističnih in pedagoških delih se je v literaturni zvrsti uveljavil še z romanom Usodni polet (Primus, 2025), napeto erotično kriminalko, ki skozi letalsko nesrečo odpira vprašanja politične odgovornosti, osebnega poguma in resnice. Roman je požel številne pozitivne odzive tako s strani bralcev kot poznavalcev letalske stroke, ki ga označujejo za "izjemno avtentičnega, čutnega in filmskega".

Zbirka Airotika – Zgodbe o strasti razkriva drugo plat njegovega ustvarjalnega sveta – čutno, pogumno in iskreno raziskovanje telesnosti, nežnosti, moči in ranljivosti. Njegove zgodbe ne iščejo udobja, temveč resničnost v vsem, kar je človeško – tudi tistem prepovedanem, zamolčanem, poželenem.

​

Ko ne predava, snema ali piše, najraje posluša tišino Komiže, pije espresso in verjame, da resnica ni nekaj, kar posedujemo – temveč nekaj, čemur se lahko samo približamo. 

Za trenutek, z besedo.