Airotika in druge zgodbe

Neprevzeta prtljaga

Srečen konec je pomemben del življenja. Ali masaže. Verjetno je prav zaradi tega tako pogost iskalni niz na tistih porednejših spletnih straneh. Še posebej rade ga vtipkajo ženske. Včasih se zdi, kot da šele sprostitev, počasni gibi in nežen dotik pripravijo telo – in dušo – na tisti pravi vrhunec.

Prava masaža je pogovor. Včasih intimno šepetanje, drugič molk. Lahko se začne pri zatilju in konča med stegni. A tiste najlepše se končajo, ko se prebudita dve duši – v trenutku, ko pogled pove: » Prišel sem, da se najdeva.«

Spoznaj Daniela, ki preživlja dneve v dvorani, med tujimi kovčki in izgubljenimi predmeti. Med stvarmi, ki čakajo, da jih nekdo ponovno vzame v roke. Morda je prav zato tudi njegovo srce kot pozabljena prtljaga. Zaprto. Neoznačeno. In pripravljeno, da ga nekdo odpre.

To ni zgodba o srečanju. To je zgodba o hrepenenju. O tem, kaj se zgodi, ko dotik ne ozdravi le telesa, ampak nagovori osamljenost, pred katero si je zatiskal oči.

In ja – to je zgodba s srečnim koncem.

Kot solze v dežju

Predstavljaj si trenutek, v katerem se pogleda ujameta. Nikoli ga še nisi videla, nikoli slišala zanj. Toda telo ti zadrhti od vznemirjenja. Pričakovanja. Je mogoče, da si te nekdo tako močno zaželi? Brez ene same izrečene besede? In ti njega?

Trenutki, kjer se srečata spontanost in prepovedano, nam lahko odprejo vrata v svet skrivnosti in poželenja. Zakaj nas to tako očara? Da izgubimo ves razum? Zakaj nas vznemirja misel, da bi lahko popoln neznanec v nas prebudil tisto najglobje, kar skrbno skrivamo pred svetom?

Pravijo, da vsakdo, ki krene na Camino, doživi spoznanje. Včasih je to preblisk, včasih občutek. Morebiti ni razsvetljenje, morebiti se ne oglasijo nebeški zvonovi; lahko je samo intimni trenutek. Dotik, v katerem se povežeta dve duši. Bo obstal ali se bo raztopil v večnost kakor solze v dežju?

Zbogom in hvala za vse netopirje

Statistika trdi, da je bil že vsak sedmi Američan udeležen v trojčku. Večina jih je dogodivščino opisala kot vznemirljivo z namenom, da jo ponovijo. Več kot devetdeset odstotkov ljudi privlači zamisel o skupinskem seksu, orgijah, opazovanju partnerja pri seksu ali celo gang bangih. Podobne fantazije vključujejo tudi odprta razmerja, poliamorijo in svinganje. Če si torej kdaj premišljevala o tem, da bi v spalnico povabila še koga, nisi sama. Poskrbeti moraš samo za to, da bo partner na isti valovni dolžini (kar verjetno ne bo posebej težko) ter pri tem paziti na varnost in soglasje vseh deležnikov.

Zgodba, ki je pred tabo, se potopi v ‘kaj pa če …’ in to v najbolj primernem kraju na svetu. Na Sejšelskem otoku Praslin, ki se ga je iz vrste razlogov (kot bomo razkrili v nadaljevanju) prijel vzdevek 'Ta poredni otok'. Pridružite se torej Ellie, Mii in Kevinu (da o Evanu sploh ne govorimo) daleč stran, sredi Indijskega oceana, v idiličnem resortu Babilonka. Kakšno vlogo imajo pri vsem skupaj še palma coco de mer, poredni sadni netopir in blatna kopel, pa za sedaj ohranimo še kot element napetosti.

Pobegli pilot

Nobena skrivnost ni, da so fantazije pogosto bolj intenzivne od resničnosti. Toda kaj pa takrat, kadar niso?

Ena izmed bolj priljubljenih vključuje pacienta in poredno medicinsko sestro. Ta scenarij ni le stvar kostumov in igre vlog, ampak način, kako raziskati moč predaje – imeti nadzor ali pa … biti popolnoma brez njega. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre pri tem za nedolžno igrivost, so erotični podtoni takšnega srečanja mnogo globlji: gre za mejo med ranljivostjo in nežnostjo, avtoriteto in upornostjo. Za prepovedano igro moči in zaupanja.

In prav to je izhodišče za zgodbo o moškem, ki čaka na zdravniški pregled in se odloči, da bo neznanki za sosednjo mizo priskočil na pomoč. Toda to je samo prožilec, ki ga zapelje v erotično pustolovščino, kjer poredna medicinska sestra preizkusi meje, o katerih ni nikoli niti sanjal.

Fantazma

Nobena skrivnost ni, da je seks mnogo več kot le telesni stik. Nekateri celo verjamejo, da je mogoče doživeti najslajši užitek tudi na daljavo – prek mističnih kanalov. Da se lahko s partnerjem povežeš na kozmični ravni, kjer se duši združita v nekem drugem svetu, zahvaljujoč energijam, ki nas povezujejo. Čeprav so takšne povezave na prvi pogled nenavadne ali celo dvomljive, te “duhovne vezi” v resnici doživlja veliko ljudi, vendar jih pogosto odpišejo kot sanje ali izmišljene fantazije.

S tem pa se začne zgodba o moškem, ki naleti na svojo prihodnost v podobi vedeževalke – le da se obisk sprevrže v presenetljivo izkušnjo, ki mu odpre vrata v svet nenavadnih fantazij, potlačenih spominov in skritih strasti.

Pod mestnimi lučmi

Nekateri se želijo razgaliti pred množico. Drugi si upajo biti goli samo pred eno osebo – ampak popolnoma. Toda samo tisti najbolj pogumni si drznejo sleči se pred sabo. In se zazreti v tisto, kar se skriva pod plastjo navad, moralnih zadržkov in vzorcev, v katere smo ujeti. Ni tako težko odvreči oblačil. Večji izziv so pričakovanja, stare zgodbe in maske. Tisti nevidni sloji, v katere smo se ogrnili in pozabili, da jih še vedno nosimo. Tako dolgo nazaj, da nihče več ne ve, kaj se skriva pod njimi.

Včasih je drznost, da nekomu pokažeš, kdo si. Si ranljiva? Navihana? Ali maščevalna? In prav v tem se skriva tista prava erotika – ne v razgaljenem telesu, ampak v pogumu, da ga odpreš pred drugimi.

Vendar pa je to predvsem zgodba o ponovnem srečanju. Spoznaj torej Eleno in Luca, ki sta se nazadnje videla vrsto let nazaj. Takrat sta bila še mlada in zaljubljena. Življenje ju je odpeljalo vsakega po svoji poti. Je danes vendarle napočil čas, da doživita noč, v kateri bosta spoznala, kaj je prava ljubezen? Tista, ki ne ugasne kar tako. Tista, ki tli v srcih ne glede na leta, ki minejo od zadnjega srečanja?

Ali pa je prava ljubezen nekaj, kar vzbrsti vsakokrat znova, ko srečamo sorodno dušo? Kaj pa če je nekaj … čisto drugega?

Škrlatna meglica

Ima tvoj najdražji fetiš na visoke pete? Če je temu tako, lahko naslednjič, ko boš v nakupovalnem centru, investiraš v par ubijalskih salonarjev. In ko boš z najboljšo prijateljico in njenim tipom sedela pri večerji, zdrsni s konico čevlja tja, kjer je najbolj ranljiv. Potem pritisni. Zarij vanj svojo peto. Ne popusti. Oh, ne. Ne v mednožje svojega tipa. Postrezi si z mednožjem tipa od svoje prijateljice. In pri tem jo glej v oči.

Ne boj se tega. Nisi edina in s tem ni nič narobe. Vse nas vznemirja tema. Redki se ji prepustijo. Zakaj bi se držala nazaj?

Ta zgodba je grda. Umazana. Potopi se v svet, kjer strast nadomesti bolečina. Brez užitka. Brez upanja. Vem, da ni moj tip zgodbe. Mogoče tudi zate ni. A nič ne de. Tudi ta je morala najti svoje mesto v zbirki. Če se ob njej ne počutiš v redu, jo preskoči. Prav? Komu mar!

Kajti od tukaj gredo stvari samo še navzdol. Neposredno v pekel. Tja, kjer je beseda ‘prasica’ kompliment. Na dno umazanije in odplak človeške družbe. V najbolj mračno temo strasti. Brez upanja. Brez srečnega konca. Do tistega, čemur praviš ‘ljubezen’.

Ja, ta zgodba je morala biti napisana.

Luči. Kamera. Strast.

Vsak polet ima svojo koreografijo. Kabinsko osebje te pričaka in pozdravi. Z nasmehom. Prtljago odložiš v za to predviden prostor. Potem se usedeš, pripneš, letalo se premakne. Samo še malo. Na zaslonih se pojavi posnetek, ki nas pripravlja na nepredvidljivo. Nihče ga zares ne gleda. Ampak tokrat … tokrat ga boš.

Kajti v njem ni znakov za zasilni izhod. Ne varnostnih jopičev. In maska, ki pade s stropa, ni namenjena dihanju – ampak nečemu čisto drugemu.

Ona je ogenj, on veter. Kar se prične kot igra vlog, se spremeni v izziv. V intimen eksperiment, ki gre preko vseh meja. Kajti v trenutku, ko strast postane scenarij in telo orodje za izražanje, se pravila zlomijo. Postanejo posvetilo užitku – prepovedanemu in nepredvidljivemu.

Si lahko tako brezsramno samozavestna? S pogledom, ki izziva vse? Cel svet? Seveda si lahko! Ampak kaj boš storila, ko naletiš na sebi enakovrednega, zabavnega, toda nevarno šarmantnega moškega, ki je lačen vsega, česar ne bi smel? Kaj potem, ko ne bo več čisto jasno, kdo režira, kdo vodi igro? In ko se zaigran dotik spremeni v nekaj drugega. V skušnjavo. Ta v raziskovanje. In kaj, če skušnjava sploh ni greh, temveč pot?

Pripni se. Tokrat letiva brez cenzure.

Na koliko načinov lahko pripravimo lisico?

Obstajajo trenutki, ko se ne razgališ, da bi zapeljevala. Slečeš se, da bi si drznila. Da bi okusila nelagodje in stopila v neznano. Da bi začutila sebe.

Zato obstaja ples. Gledališče poželenja. Klubska osvetlitev in neznane oči, ki iz teme srkajo gibe tvojega telesa. Toda to ni zgodba o striptizu. Je zgodba o tem, kako lahko z vsakim kosom obleke slečeš še nekaj drugega. Pravila, norme in vzgojo, ki plamti v tvoji glavi. Kaj, če jih vse skupaj malo utišaš, a?

Vendar pa je to predvsem zgodba o svetu, ki ne obstaja. Kakšen bo intimni dotik v njem? Intimnost ni vedno dotik. Včasih je tudi (ali predvsem) spoznanje, da te nekdo gleda. Da te opazuje. Tebe. Gospodarico svoje usode.

In kaj bo v tem svetu tisto, česar se bomo bali razgaliti? Bodo to predsodki, nasmeh ali preprosto način, zaradi katerega smo preživeli?

Pripravi se na vzlet. Pred tabo je zgodba, ki ni napisana za šibke. Je pa za tiste, ki si drznejo plesati. Tudi same.

Airotika (zbirka)

Miha Jambrek s svojo zbirko Airotika – Zgodbe o strasti ponudi bralkam in bralcem več kot le trenutke poželenja. Ponudi jim ogledalo. In to ne tiste vrste, v katerem iščemo idealizirano podobo sebe – temveč takšnega skrivnostnega. Tistega, ki vrne pogled. Tistega, pred katerim ne obstanemo goli v telesu, ampak se zazremo vase - ranljivi in resnični.

Zbirke devetih zgodb ne povezujejo samo liki, temveč občutja. Majhni in veliki trenutki, ki sprožijo spremembo – tisto notranjo, subtilno, a nezadržno. Zbirka se začne z zgodbo o neprevzeti prtljagi, a hitro postane jasno, da tukaj ne gre za izgubljene kovčke, temveč za izgubljene dotike, pozabljena čustva in neizrečene želje. Vsaka naslednja zgodba odpira nov svet – Jakobova pot kot potovanje samoodkritja, trojček kot vprašanje svobode, snemanje filma kot maska in tako naprej. Vsaka odpre vrata v nov svet čutnosti. In domišljije.

Jambrek piše s pretanjenim občutkom za ritem stavka, izogiba se klišejem in se ne boji tišine. Pogosto največ pove s tem, kar ostane med vrsticami. Erotika v tej zbirki ni vulgarna, ni »prilagojena trgu«, temveč iskrena, čutna, včasih neprijetna. In vedno globoko človeška.

Morda je največja vrednost zbirke ravno v tem: v sposobnosti, da bralca ne le vzburi, ampak tudi pomiri. Da mu omogoči stik z lastno intimo. Da mu da dovoljenje, da se nečesa zave – in morda prvič brez krivde ali sramu začuti, kaj pomeni biti poželenja vreden.

Airotika te bo razgalila tam, kjer si mislila, da si varna.

Usodni polet (roman, 2025)

Ko na otoku Hvar strmoglavi letalo s tremi slovenskimi državljani, se izkušena preiskovalka letalskih nesreč Martina Planič proti svoji volji znajde v zahtevni in zanjo boleči preiskavi. V nesreči je izgubila najboljšega prijatelja, toda njena čustva zakrije spoznanje, da padec letala morda ni bil posledica okvare, ampak nečesa bolj zloveščega.

S pomočjo karizmatičnega policista Zorana Lukića korak za korakom razkriva tisto plat letalske industrije, na kateri na varnost potnikov vplivajo korupcija in prikriti poslovni interesi, segajoči do najvišjih političnih krogov. Martina se znajde v spopadu z nasprotniki, ki so pripravljeni na vse, da bi zaščitili svoje interese. A kljub poskusom, da bi jo utišali, ne odneha. Še najmanj takrat, ko njeno življenje visi na nitki.

Napeta zgodba bralca popelje od sončnega dalmatinskega otoka do hladnih političnih hodnikov. Bo skozi preplet skrivnosti, osebnih izgub in boja za resnico uspela razkriti dejstva in najti notranji mir, ali bo plačala najvišjo ceno?

Usodni polet je zgodba, v kateri so meje med dobrim in zlim zabrisane, in v kateri pogum pomeni tvegati vse za tisto, kar je prav.

Toda čas se izteka in vsak naslednji korak je lahko usoden.